Urejanje prostora na regionalni ravni v ospredju Dnevov slovenske uprave
Izhodišče okrogle mize je bilo, da urejanje prostora na regionalni ravni oziroma regionalno prostorsko načrtovanje predstavlja pomembno povezavo med državnim in občinskim prostorskim načrtovanjem. Njegov temeljni instrument je regionalni prostorski plan (RPP), strateški prostorski akt, s katerim se država in občine dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije ter določijo njene bistvene razvojne priložnosti. RPP določa vizijo in cilje prostorskega razvoja regije, zasnovo njenega prostorskega razvoja ter usmeritve in ukrepe za nadaljnje prostorsko načrtovanje.
Poseben pomen RPP je prav v usklajevanju prostorskih ureditev, ki presegajo meje posamezne občine. Mednje sodijo na primer prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, večja gospodarska in druga razvojna območja, infrastrukturna vozlišča, skupni javni potniški promet, družbena infrastruktura in druge ureditve, ki vplivajo na razvoj več občin. Dogovorjene rešitve morajo država in občine upoštevati pri nadaljnjem prostorskem načrtovanju in izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev.
Regionalna raven je zato predvsem prostor usklajevanja različnih razvojnih interesov. Prav temu je bila namenjena tudi okrogla miza na XXXIII. Dnevih slovenske uprave 2026. Organizatorji so pred dogodkom kot ključne izzive izpostavili krepitev regionalnega prostorskega načrtovanja, učinkovitejše usklajevanje razvojnih interesov države, regij in občin, zagotavljanje trajnostnega prostorskega razvoja ob omejenih kadrovskih in finančnih virih ter izboljšanje sodelovanja med različnimi deležniki.
Pomembno vlogo v tem procesu imajo regionalne razvojne agencije oziroma druge pooblaščene razvojne institucije, ki vodijo pripravo RPP. Njihova naloga je med drugim usklajevanje interesov med državo in občinami, vključevanje relevantnih deležnikov ter zagotavljanje zgodnjega in učinkovitega sodelovanja javnosti. Sam postopek priprave RPP je zasnovan participativno, končni regionalni prostorski plan pa sprejme razvojni svet regije po predhodni potrditvi Vlade Republike Slovenije in sveta regije.
Sodelujoči na okrogli mizi so v pogovoru izmenjali mnenja predvsem o štirih bistvenih vprašanjih:
- Kaj regionalni prostorski plan konkretno spreminja za občine?
- Kako se bodo reševala nesoglasja med občinami ter med občinami in državnimi resorji?
- Kakšna je dejanska vloga regionalne razvojne agencije pri pripravi in izvajanju RPP?
- Kako zagotoviti, da bodo dogovorjene regionalne prioritete dejansko tudi izvedene?
Ta vprašanja so še posebej aktualna ob pripravi prve generacije regionalnih prostorskih planov, saj uradni Prostorski informacijski sistem trenutno navaja RPP v pripravi za vse slovenske razvojne regije. Regionalno prostorsko načrtovanje se pri tem vsebinsko povezuje tudi z regionalnim razvojnim programiranjem, saj mora biti regionalni razvojni program vsebinsko usklajen z RPP.
Ob zaključku okrogle mize so se sodelujoči strinjali, da je priprava RPP v Sloveniji nujno potrebna. Hkrati so proces priprave regionalnih prostorskih planov prepoznali kot pomembno priložnost za krepitev sodelovanja med občinami, regijami in državo ter kot svojevrsten preizkus sposobnosti skupnega načrtovanja razvoja. V tem smislu lahko priprava RPP predstavlja tudi pomembno izkušnjo za morebitno prihodnjo vzpostavitev pokrajin, saj bo pokazala, v kolikšni meri smo sposobni preseči posamezne lokalne in sektorske interese ter oblikovati skupne razvojne prioritete na regionalni ravni.