Namen RPP

RPP se pripravljajo v podporo regionalnemu razvojnemu programiranju in pripravi regionalnega razvojnega programa (krajše RRP) skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (krajše ZSRR-2).

Urejanje prostora na regionalni ravni je ključnega pomena za skladen regionalni in uravnotežen in prostorsko racionalen razvoj države. Izhodišča za oblikovanje projektov za spodbujanje skladnega regionalnega in trajnostnega prostorskega razvoja so prostorski potenciali, ki jih oblikujejo specifične kombinacije gospodarskih, družbenih in okoljskih značilnosti v urbanem in ruralnem prostoru. Zato je namen RPP določiti bistvene razvojne priložnosti, prioritete in projekte s celovitim pristopom, t.j. s povezovanjem socialnega, ekonomskega, okoljskega in prostorskega vidika.

Ker se RPP pripravlja v podporo regionalnemu razvojnemu programiranju in pripravi RRP po ZSRR-2, bo za njegovo implementacijo odgovorna regionalna razvojna agencija (krajše RRA) v razvojni regiji. Po ZUreP-3 morata biti RPP in RRP skladna, oba pripravlja RRA, sprejema pa ju Razvojni svet regije kot organ odločanja v razvojni regiji.

Vsebina RPP

RPP določa prostorski razvoj regije in bistvene razvojne priložnosti, vsebino RPP podrobneje določata 75.člen ZUreP-3 ter Strategija prostorskega razvoja Slovenije (krajše ReSPR50). RPP se izdela za območje razvojne regije, oblikovane v okviru teritorialne in institucionalne ureditve po ZSRR-2.

RPP vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine s poudarkom na ohranjanju krajinske identitete. Usmeritve se prednostno opredelijo glede na pomembne razvojne prioritete v regiji.

V okviru priprave RPP se morajo država (resorji, t.j. ministrstva in državne javne službe) in občine na območju razvojne regije dogovoriti in uskladiti zasnove prostorskih ureditev na območju posamezne razvojne regije. Občine se morajo dogovoriti glede zasnov posameznih ureditev širšega lokalnega oziroma nad/medobčinskega pomena (npr. večje gospodarske in industrijske cone), državni resorji pa morajo uskladiti zasnove prostorskih ureditev državnega pomena, od katerih je predvsem odvisen razvoj v regiji in je zato primerneje, da se načrtujejo z RPP.

Dogovorjene rešitve v RPP morajo tako država kot občine upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in pri izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev. Občine morajo usmeritve RPP glede zasnov posameznih ureditev nad/medobčinskega pomena upoštevati pri pripravi občinskih prostorskih načrtov (krajše OPN), na državni ravni pa morajo resorji zasnove prostorskih ureditev državnega pomena upoštevati pri pripravi državnih prostorskih načrtov (krajše DPN).

Postopek priprave in sprejemanja RPP

RPP je strateški prostorski akt, zato se postopek njegove priprave razlikuje od postopka priprave in sprejemanja izvedbenih prostorskih načrtov (DPN in OPN).

Postopek priprave RPP temelji na participativnem pristopu, t.j. na sodelovanju in usklajevanju države (resorjev, t.j. ministrstev in državnih javnih služb) in občin v razvojni regiji ter drugih relevantnih deležnikov. V postopku priprave RPP se ob upoštevanju vseh sektorskih razvojnih in varstvenih ciljev ter občinskih interesov določi usmeritve za prostorski razvoj ter bistvene razvojne priložnosti.

S participativnim projektnim pristopom želimo, da bo RPP sprejet in podprt s strani vseh relevantnih deležnikov ter podlaga za nadaljnje odločitve (za resorne politike, za izvedbene prostorske akte na državni in lokalni ravni). Le z dobrim sodelovanjem deležnikov in administrativnih ravni bodo v razvojni regiji doseženi prostorsko racionalen razvoj ter razvojne sinergije.

RPP je inštrument za upravljanje zadev širšega lokalnega oziroma regionalnega pomena, zato mora proces priprave upoštevati načela regionalizma in varstva regionalne ravni odločanja. Regionalne ravni zato ne sme nadomeščati državna ali občinska raven, temveč je prav, ob odsotnosti pokrajin (administrativnih regij), da upravljanje z javnimi zadevami širšega lokalnega oziroma regionalnega pomena (med katere sodita priprava in sprejem RPP) izvajajo obstoječe institucionalne strukture na regionalni ravni.

Z uvedbo regionalnega prostorskega načrtovanja je država želela občine razbremeniti in sicer:

• Za pripravo RPP je bistvenega pomena dogovor med državo in občinami. V okviru priprave RPP se morajo tehtati in uskladiti razvojni in varstveni interesi na področju razvojne regije. Zaradi zagotavljanja ekonomičnosti in racionalnosti postopka priprave RPP bo koordinacijo in usklajevanje med resorji na nacionalni ravni prevzelo ministrstvo.
• Priprava RPP pomeni razbremenitev občin, saj se s pripravo RPP želi zmanjšati obseg strateškega prostorskega načrtovanja ter s tem zmanjšati stroške namenjene izdelavi OPN in strokovnih podlag zanj. V postopku priprave RPP bodo nekatere SP, zlasti SP resorjev, izdelane za širše območje. Pri pripravi RPP se bodo upoštevali tudi podatki in strokovne podlage, pripravljeni v postopku razvojnega načrtovanja.
• Vsebine RPP bodo okoljsko presojane, izdelano bo okoljsko poročilo in izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. V kolikor bodo v tem postopku celovite presoje vplivov na okolje presojane tudi prostorske ureditve lokalnega pomena, le-teh ne bo potrebno ponovno presojat v okviru priprave OPN. Za OPN je skladno z novim ZUreP-3 možna znatna postopkovna olajšava, če v postopku njegove priprave ni potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje.

Razmerje med RPP in OPN

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa, da morajo biti prostorski akti medsebojno usklajeni, pri čemer prostorski izvedbeni akti ne smejo biti v nasprotju s strateškimi prostorskimi akti. RPP določa usmeritve za prostorski razvoj regije in usmeritve za vključitev njegovih določil in usmeritev v druge prostorske akte, tudi v OPN. Občine morajo te usmeritve upoštevati pri pripravi občinskih prostorskih načrtov.

RPP ne opredeljuje namenske rabe konkretnih zemljišč ali prostorskih izvedbenih pogojev. Le to je vsebina OPN. Je pa lokacijska umestitev posamezne ureditve v RPP ali opredeljevanje prostorskih ureditev v RPP na način, ki prejudicira prostorske izvedbene pogoje, dopustno, kadar to narekuje regionalni pomen konkretne umestitve oziroma ureditev izkazuje širši lokalni interes.

ZUreP-3 omogoča tudi, da se v RPP uskladijo in določijo tudi zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, kadar to predlagajo posamezne občine in se s tem strinjajo ostale občine v regiji. RPP zaradi prej opisanega namena in vsebine ne more nadomestiti strateškega dela OPN, lahko pa skladno z ZUreP-3 nadomesti občinski prostorski plan – OPP. Občina se lahko odloči, da z dnem uveljavitve RPP razveljavi svoj OPP, v kolikor ga je že pripravila in sprejela.

Razmerje med RPP in DPN

Z RPP se ne posega v postopke DPN, ki so v teku. Ker je RPP kot strateški prostorski akt namenjen usmerjanju prostorskega razvoja v regiji, se po ZUreP-3 v RPP uskladijo zasnove prostorskih ureditev državnega pomena ter opredelijo predlogi izvedljivih variant in usmeritve za njihovo nadaljnje prostorsko izvedbeno načrtovanje. Glede na določbe ZUreP-3 se lahko v RPP načrtujejo tudi nove prostorske ureditve državnega pomena, za katere se DPN še ne izdelujejo. RPP lahko predstavlja prostorski del pobude za DPN oziroma poda usmeritve za nadaljnje izvedbeno prostorsko načrtovanje.

V RPP se nove prostorske ureditve državnega pomena lahko obravnavajo tudi variantno, saj bodo v okviru postopka strateške okoljske presoje presojana okoljska tveganja za posamezne variante.