Povezave

Priprava okoljskega poročila za RPP poteka v več korakih:

• Izdelava okoljskih izhodišč: Zgodnje vključevanje okoljskih ciljev in prepoznavanje problematičnih prostorskih rešitev.
• Izvedba vsebinjenja (scoping): Določitev obsega in vsebine okoljskega poročila, okoljskih ciljev, kazalcev in meril vrednotenja.
• Izdelava okoljskega poročila: Analiza in vrednotenje vplivov plana na okolje, predlog omilitvenih ukrepov in priporočil.
• Izdelava dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja: Posebna presoja vplivov na območja Natura 2000 in druga varovana območja.
• Vključevanje deležnikov in javnosti: Aktivno sodelovanje javnosti in strokovne javnosti v vseh fazah postopka

RPP mora v procesu CPVO upoštevati širok nabor okoljskih vsebin in ciljev, med katerimi so ključni:

• Varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala (tla, kmetijska zemljišča, gozdovi, vode, biotska raznovrstnost).
• Prehod v nizkoogljično družbo (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije).
• Varovanje prebivalcev pred okoljskimi tveganji (zdravje ljudi, hrup, onesnaženje zraka, pitna voda, odpadki).
• Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje ranljivosti.
• Ohranjanje kulturne dediščine in krajine. Za vsako področje so določeni tudi konkretni kazalci in merila za spremljanje stanja ter ocenjevanje vplivov načrtovanih prostorskih ureditev.

Krajinska zasnova (KZ) je obvezna strokovna podlaga za pripravo RPP in je namenjena usmerjanju ter podrobnejši določitvi prostorskega razvoja in varstva na posameznih območjih v krajini. KZ obsega analizo in vrednotenje stanja, presojo razvojnih potreb in možnosti ter varstvenih zahtev, koncept in zasnovo razvoja in varstva v prostoru, usmeritve za pripravo prostorskih aktov ter ukrepe za uresničevanje opredelitev in upravljanje krajine. Njena vloga je, da zagotovi celovit razvoj podeželja, varstvo in načrtovanje krajine, podpre sprejemanje odločitev z upoštevanjem vrednot in razvojnih možnosti ter omogoči usklajevanje interesov v prostoru. KZ je strateška/planska in služi predvsem sprejemanju odločitev o varstvu in razvoju posameznih območij, razporeditvi dejavnosti v prostoru in določanju namenske rabe prostora.

Priprava KZ za RPP poteka v več fazah, ki vključujejo:

• Opredelitev izdelave KZ: Določitev obveze ali zaveze izdelave KZ, priprava projektne naloge in vsebinjenje.
• Uvod in izhodišča: Pojasnitev namena, vsebine, metode dela, območja KZ, pravnega okvira, strateških dokumentov, predhodnih strokovnih podlag, udeležencev in želenega stanja krajine.
• Analiza in vrednotenje: Analiza stanja, vplivov in razvojnih možnosti, problemska analiza, vrednostna analiza, členitev območja na krajinske celote, obravnava scenarijev ali variant.
• Koncept, zasnova in usmeritve: Oblikovanje razvojnega in varstvenega koncepta, zasnove razvoja in varstva, usmeritve za razporeditev dejavnosti, zeleni sistem, urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, varstvo in razvoj krajine, varstvo pred naravnimi nesrečami, usmeritve po posameznih območjih.
• Program ukrepov: Opredelitev ukrepov za izvajanje KZ, akcijski načrt, prenos v področne dokumente in finančne mehanizme, določitev kazalnikov uspešnosti.

Metodologija KZ za RPP poudarja pomen tvornega vključevanja vseh relevantnih udeležencev (npr. občine, javni zavodi, ministrstva, strokovne službe, lokalne skupnosti, uporabniki prostora) že v fazi priprave projektne naloge in skozi celoten proces izdelave KZ. Uporabljajo se različne participativne metode, kot so delavnice, javne razprave, zbiranje pisnih izhodišč in odzivov, kar omogoča usklajevanje različnih interesov, oblikovanje skupnih ciljev in večjo podporo rešitvam. Prilagodljivost metodologije se kaže v možnosti prilagajanja obsega, načina izdelave, vsebine in podrobnosti KZ glede na konkretni prostorski problem, značilnosti območja in potrebe naročnika. S tem se zagotavlja, da je KZ neposredno uporabna za pripravo prostorskih aktov in učinkovito podpira trajnostni razvoj prostora.

Spoštovani. Vsi vektorski podatki, uporabljeni za izris prikaza stanja prostora, vključno z državnimi kolesarskimi povezavami so na voljo za prenos na spletni strani: https://rpp.uirs.si/sl-si/Povezave

Zvezni kartografski prikaz za celo Slovenijo (izdelane rastrske karte (geoTIFF), vhodni vektorski podatki (geopackage) ter QGIS projekti za pregled kart in podatkov) (zip datoteka, 55 GB)

Lep pozdrav, Simon Koblar

Glede razmerja med PPP in RPP pojasnjujemo:

• z RPP se lahko posega v PPP v priobalnem pasu na morju (150 m) in na kopnem (izhodiščni pas 100 m)
• v preostalem delu morja lahko z RPP posegajo le resorji
• pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati rezultate študije Ocena sprejemljivosti in kumulativnih vplivov za prostorske ureditve načrtovane s Pomorskim prostorskim planom Slovenije, ki je podrobno obravnavala dejavnost pomorstva in turizma. Dostopna je v PIS ministrstva Pogoji za izvajanje Pomorskega prostorskega plana | PIS

Urbanistična zasnova (UZ) za ŠMO je ena izmed treh obveznih strokovnih podlag za pripravo regionalnega prostorskega plana (RPP), kot to določa ZUreP-3. Njena vloga je, da na podlagi analize stanja in razvojnih potreb oblikuje usmeritve za prostorski razvoj mest in drugih urbanih naselij na regionalni ravni. UZ za ŠMO služi kot strokovna podlaga za izdelavo RPP, občinskih prostorskih planov in drugih razvojnih dokumentov, omogoča reševanje problemov in razvojnih izzivov na medobčinski ali regionalni ravni ter prispeva k uresničevanju ciljev nacionalnih strategij, kot je ReSPR50. UZ za ŠMO je tudi priložnost za učinkovitejše povezovanje mest in naselij ter krepitev konkurenčnosti širših mestnih območij in somestij.

Metodologija za izdelavo UZ za ŠMO vključuje naslednja ključna tematska področja:

• Analiza strateških usmeritev in razvojnih trendov (demografija, morfološko-funkcionalna struktura, policentrični sistem središč, stanovanjska oskrba, družbena infrastruktura, poslovne cone, nakupovalna središča, turizem, zeleni sistem, prometni sistem in trajnostna mobilnost, gospodarska javna infrastruktura, omejitve in priložnosti za razvoj, razvrednotena zemljišča).
• Oblikovanje vizije in strateških ciljev razvoja ŠMO.
• Opredelitev ukrepov za izvajanje UZ za ŠMO.
• Določitev kazalnikov za spremljanje izvajanja in vrednotenje uspešnosti. Vsako tematsko področje vključuje izhodišča, priporočila za analizo stanja in trendov, cilje in usmeritve za razvoj, konkretne ukrepe ter kazalnike za spremljanje napredka.

Metodologija poudarja participativni pristop, kjer se deležnike (lokalne skupnosti, občine, strokovno in splošno javnost) vključuje skozi celoten proces izdelave UZ za ŠMO. Uporabljajo se različna participativna orodja, kot so javne razprave, okrogle mize, spletna orodja in strokovna srečanja. Strateško prostorsko načrtovanje temelji na prilagodljivih in prožnih okvirih, ki omogočajo sprotno prilagajanje strategij na podlagi novih informacij in spreminjajočih se okoliščin. Priprava več scenarijev razvoja, redno spremljanje kazalnikov in možnost prilagajanja ukrepov zagotavljajo, da je načrtovanje odzivno na spremembe in potrebe prostora.

66. člen ZUreP-3 poleg navedenega določa tudi, da se UZ glede vsebine in stopnje podrobnosti obdelave rešitev ustrezno prilagodi vrsti, vsebini in namenu prostorskega akta, za katerega se pripravlja. Za potrebe RPP se izdelujejo UZ za območja ŠMO po ReSPR50 ter za urbano območje Postojne.

Zakonska določba je bila pravno preverjena v nalogi Pravna preveritev modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni ter ugotovitev in priporočil iz pilotnega projekta za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (Debevec Jure, Starman Marko, Ciril Ribičič, Jan Bufon Barbara, november 2023). Predlagali so, da odločitev o širitvi ODRN sodi v UZ za RPP ter posledično v RPP, vendar se lahko določi le katerim naseljem naj se določi ODRN oziroma katera naselja imajo kakšne posebnosti v zvezi z UON in DUO, ni pa vsebina RPP lokacijska konkretizacija.

Dodajamo, da je pa glede na določbe petega odstavka 75.člena ZUreP-3 izjemoma v RPP možno določiti ODRN oziroma UON in DUO in ga uskladiti ob pogoju, da občina to predlaga in obenem zagotovi ustrezne SP ter ob strinjanju preostalih občin v razvojni regiji.

Regionalni prostorski plan velja za strateški prostorski dokument, zato naj bi veljal za obdobje najmanj 10 do 20 let. 

Izdelava UZ z elementi KZ je bila določena le za območja, kjer se območja ŠMO po ReSPR50 prekrivajo s pomembnejšimi območji krajine. Zato ni predvideno bistveno povečevanje območij, le izjemoma in strokovno utemeljeno.

ZUreP-3 dopušča možnost, da se UZ za RPP in KZ za RPP izdelata skupaj kot ena skupna strokovna podlaga. Zaradi vsebin obeh zasnov UZ za RPP in KZ za RPP nista združljivi. Lahko pa se UZ za RPP izdelajo z elementi KZ tako da UZ za RPP vključuje:

• zasnovo razvoja in varstva v krajini (analiza temelji na obstoječih gradivih, npr. krajinski tipologiji, ne pa na podrobni analizi, kot je v samostojni KZ za RPP),
• bolj dodelan zeleni sistem/infrastrukturo, kot je v vzorčnem UZ (z večjo natančnostjo in jasno predstavo o tem, kaj to pomeni za OPN-je) ter
• opredelitev območij prepoznavnosti.

Naslednji strokovni posvet načrtujemo 9. 9. 2025 na UIRS.

Predlagamo, da se v regionalnem prostorskem planu (RPP) določi nabor kazalnikov, ki bo ustrezal opredeljenim razvojnim ciljem in usmeritvam za nadaljnji razvoj v regiji ter ukrepom za doseganje načrtovanega. V nabor kazalnikov se uvrstijo tudi kazalniki opredeljeni v ReSPR50 – tisti, za katere so na voljo ustrezni podatkovni nizi.

Kazalniki določeni v ReSPR50 so sicer opredeljeni glede na cilje nacionalne prostorske politike,  katerim morajo po načelu subsidiarnosti slediti tudi cilji RPP. Ti kazalniki večinomajo nimajo določenih kvantitetnih ciljev (vrednosti) pač pa le želeno smer razvoja. Na regionalni ravni se lahko ciljne vrednosti prevzetih kazalnikov kvantificirajo, ni pa to nujno potrebno.  Za kazalnike, za katere so na voljo ustrezni podatkovni nizi, je možno izhodiščne vrednosti zagotoviti tudi na regionalni in občinski ravni (podatki so/bodo dosegljivi na Spremljanje stanja prostorskega razvoja | PIS)

Glede na razvojne cilje v konkretnem RPP se lahko določijo še dodatni kazalniki, pri čemer je treba že v fazi določitve kazalnikov preveriti dosegljivost potrebnih podatkov, njihovo kakovost in način osveževanja podatkov.

Področje spremljanja izvajanja prostorskih načrtov je kompleksna tema, zato za RPP načrtujemo dopolnitev vzorčnega primera ter diskusijo na posvetu s pripravljavci in izdelovalci najkasneje do konca tega leta.

Pri prikazu stanja prostora smo vektorske podatke priložili v geopackage datoteki. Prosim dopišite konkretno na katere sloje (ime_sloja) se nanaša vaše vprašanje. Le tako bomo lahko vedeli, da se pogovarjamo o istih slojih. V prikazu stanja prosotra (PSP) sicer omenjenih podatkov nismo prikazovali.

Predvidevam, da gre za vsebine, ki so bile shematično prikazane v ReSPR50. Ker je RPP bolj podroben, lahko ta območja bolj natančno opredeli - torej se tudi območja zarišejo na novo.

V Prikazu stanja prostora so podatki o ŠMO pripravljeni na podlagi ilustrativnega prikaza iz ReSPR50. Zato je nujno, da se območje ŠMO določi na podlagi strokovnega dela v okviru izdelave UZ za RPP. Podatka v Prikazu stanja prostora pa ni potrebno spreminjati, saj je bil Prikaz stanja prostora zaključen v letu 2024 za vse razvojne regije.