Odgovori na zastavljena vprašanja s področja
izdelave okoljskega poročila


  • Kaj je osnovni namen celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) pri pripravi regionalnega prostorskega plana (RPP)?

    Namen CPVO je zagotoviti, da se že v zgodnjih fazah priprave RPP upoštevajo okoljska izhodišča in cilji varstva okolja. S tem se omogoči zgodnje prepoznavanje in odpravljanje okoljskih tveganj ter zagotovi, da prostorski razvoj regije poteka v skladu z načeli trajnostnega razvoja, varstva narave, zdravja ljudi in kulturne dediščine. CPVO je obvezen postopek za vse strateške prostorske akte, vključno z RPP, in vključuje izdelavo okoljskega poročila, ki mora biti prilagojeno vsebini in obsegu RPP.

  • Katere so ključne faze priprave okoljskega poročila za RPP in kaj je njihova vsebina?

    Priprava okoljskega poročila za RPP poteka v več korakih:

    • Izdelava okoljskih izhodišč: Zgodnje vključevanje okoljskih ciljev in prepoznavanje problematičnih prostorskih rešitev.
    • Izvedba vsebinjenja (scoping): Določitev obsega in vsebine okoljskega poročila, okoljskih ciljev, kazalcev in meril vrednotenja.
    • Izdelava okoljskega poročila: Analiza in vrednotenje vplivov plana na okolje, predlog omilitvenih ukrepov in priporočil.
    • Izdelava dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja: Posebna presoja vplivov na območja Natura 2000 in druga varovana območja.
    • Vključevanje deležnikov in javnosti: Aktivno sodelovanje javnosti in strokovne javnosti v vseh fazah postopka
  • Katere so glavne okoljske vsebine in cilji, ki jih mora RPP upoštevati v procesu CPVO?

    RPP mora v procesu CPVO upoštevati širok nabor okoljskih vsebin in ciljev, med katerimi so ključni:

    • Varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala (tla, kmetijska zemljišča, gozdovi, vode, biotska raznovrstnost).
    • Prehod v nizkoogljično družbo (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije).
    • Varovanje prebivalcev pred okoljskimi tveganji (zdravje ljudi, hrup, onesnaženje zraka, pitna voda, odpadki).
    • Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje ranljivosti.
    • Ohranjanje kulturne dediščine in krajine. Za vsako področje so določeni tudi konkretni kazalci in merila za spremljanje stanja ter ocenjevanje vplivov načrtovanih prostorskih ureditev.