Krajinska zasnova

Krajinska zasnova (KZ) je obvezna strokovna podlaga za pripravo RPP in je namenjena usmerjanju ter podrobnejši določitvi prostorskega razvoja in varstva na posameznih območjih v krajini. KZ obsega analizo in vrednotenje stanja, presojo razvojnih potreb in možnosti ter varstvenih zahtev, koncept in zasnovo razvoja in varstva v prostoru, usmeritve za pripravo prostorskih aktov ter ukrepe za uresničevanje opredelitev in upravljanje krajine. Njena vloga je, da zagotovi celovit razvoj podeželja, varstvo in načrtovanje krajine, podpre sprejemanje odločitev z upoštevanjem vrednot in razvojnih možnosti ter omogoči usklajevanje interesov v prostoru. KZ je strateška/planska in služi predvsem sprejemanju odločitev o varstvu in razvoju posameznih območij, razporeditvi dejavnosti v prostoru in določanju namenske rabe prostora.

Priprava KZ za RPP poteka v več fazah, ki vključujejo:

• Opredelitev izdelave KZ: Določitev obveze ali zaveze izdelave KZ, priprava projektne naloge in vsebinjenje.
• Uvod in izhodišča: Pojasnitev namena, vsebine, metode dela, območja KZ, pravnega okvira, strateških dokumentov, predhodnih strokovnih podlag, udeležencev in želenega stanja krajine.
• Analiza in vrednotenje: Analiza stanja, vplivov in razvojnih možnosti, problemska analiza, vrednostna analiza, členitev območja na krajinske celote, obravnava scenarijev ali variant.
• Koncept, zasnova in usmeritve: Oblikovanje razvojnega in varstvenega koncepta, zasnove razvoja in varstva, usmeritve za razporeditev dejavnosti, zeleni sistem, urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, varstvo in razvoj krajine, varstvo pred naravnimi nesrečami, usmeritve po posameznih območjih.
• Program ukrepov: Opredelitev ukrepov za izvajanje KZ, akcijski načrt, prenos v področne dokumente in finančne mehanizme, določitev kazalnikov uspešnosti.

Metodologija KZ za RPP poudarja pomen tvornega vključevanja vseh relevantnih udeležencev (npr. občine, javni zavodi, ministrstva, strokovne službe, lokalne skupnosti, uporabniki prostora) že v fazi priprave projektne naloge in skozi celoten proces izdelave KZ. Uporabljajo se različne participativne metode, kot so delavnice, javne razprave, zbiranje pisnih izhodišč in odzivov, kar omogoča usklajevanje različnih interesov, oblikovanje skupnih ciljev in večjo podporo rešitvam. Prilagodljivost metodologije se kaže v možnosti prilagajanja obsega, načina izdelave, vsebine in podrobnosti KZ glede na konkretni prostorski problem, značilnosti območja in potrebe naročnika. S tem se zagotavlja, da je KZ neposredno uporabna za pripravo prostorskih aktov in učinkovito podpira trajnostni razvoj prostora.